VRH ČEMŠENIŠKE PLANINE NAS ŠE ČAKA

Negotovo smo se to sobotno jutro planinci ozirali v nebo in mu vsak po svoje prigovarjali, da naj dež prosimo počaka. Skoraj do zadnjega kotička napolnjen avtobus je kljub vsemu prispeval k dobremu počutju in prijetnemu vzdušju. Pot smo pričeli na Prvinah, kjer nas je hitro objela megla, iz katere je ves čas na drobno pršilo. Gozdna pot je bila lahka in kratka. V planinski koči smo se po slabi uri hoje dodobra okrepčali in naklepetali ob topli krušni peči. Ker se je pršenje iz megle postopoma spreminjalo v rahel dež, smo se odločili, da se na vrh tokrat pač po sili razmer raje ne povzpnemo. Opremili smo se s pelerinami in dežniki ter se odpravili nazaj proti izhodišču. Dan smo si polepšali še s postankom v Trojanah, kjer smo se posladkali s tamkajšnjimi dobrotami. Zadovoljni smo se odpeljali domov z mislijo, da se na neosvojeni vrh Čemšeniške planine zagotovo še kdaj odpravimo.

Mentorice

Fotografije si lahko ogledate TUKAJ.